|
|
BELUŠEVA RJA - PUCCINIA ASPARAGI DE CANDOLLE Bolezenska znamenja in biologija Gliva povzročiteljica beluševe rje ima zelo zapleten življenjski krog, sestavljen iz več stadijev. Vznikle poganjke spomladi okužijo bazidiospore, ki so se razvile na kalečih zimskih sporah (televtosporah), prezimelih na ostankih okuženih rastlin. Od aprila do julija se na spodnjem delu stebelca oblikujejo majhne, privzdignjene, ovalne do eliptične pege, ki so sprva svetlo zelene barve. Ko se povrhnjica le-teh razpoči, se pokažejo kremno oranžna trosišča (ecidiji). Trosi (ecidiospore), ki se v njih oblikujejo ponovno okužijo špargelj. Da je okužba uspešna mora biti špargelj nekaj ur neprestano ovlažen. Približno 12 do 14 dni po ponovni okužbi se na stebelcih, poganjkih, manj pa na filokladijih, pojavijo cimetasto rjava ležišča letnih trosov (uredospor). Te širijo okužbo po in med nasadi. Kasneje se na rastlinah razvijejo črna trosišča zimskih trosov (televtospor) s katerimi se gliva ohranja do naslednje rastne dobe. Zaradi okužbe se zeleni deli šparglja v avgustu in septembru predčasno posušijo, medtem ko so zdravi nasadi zeleni do oktobra oziroma prve jesenske slane. Zaradi predčasnega sušenja zelenih delov se v podzemnih organih (korenika, korenine) ne uskladišči dovolj rezervnih snovi, kar se pozna na pridelku v prihodnjem letu. Če je bil pojav rje v prejšnjem letu zelo močan, lahko v naslednjem povzroči zmanjšanje pridelka tudi za polovico. Močne okužbe z rjo v več zaporednih letih močno oslabijo korenike in s tem produktivnost in dolgoživost špargljišča. Varstvo Proti bolezni se lahko borimo na posreden in neposreden način. Posredni ukrepi so:
Neposredni ukrep je varovanje šparglja pred okužbo s priporočenimi fungicidi . Škropimo preventivno v odvisnosti od vremenskih in lokalnih razmer. Praviloma začnemo mlade nasade škropiti prej (maja), starejše pa po bratvi (konec junija), ko se rastline že razrastejo. Besedilo: Franci CELAR, Nevenka VALIČ |
||
|